- boben
- Hamburg• oben
Plattdeutsch-Hochdeutsch . 2014.
boben
Schlagen Sie auch in anderen Wörterbüchern nach:
bóben — bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Boben — 1. Boben bunt, unne Strunt. – Schambach, II, 24. Mit Bezug auf diejenigen, von denen man annimmt, dass sie unter schönen Oberkleidern Lumpen und Schmuz, oder unter einer glänzenden Aussenseite nur Armuth und Bettelhaftigkeit verbergen. Schambach… … Deutsches Sprichwörter-Lexikon
Brobergen — Gemeinde Kranenburg Koordinaten … Deutsch Wikipedia
Bober — Bo|ber 〈m. 3; Wasserbau〉 schwimmender Körper zum Aufhängen der Baggerketten usw. od. zum Kennzeichnen von Untiefen od. Wracks [zu nddt. boben „oben“] * * * 1Bo|ber, der; s, [zu: niederd. boven, boben = oben] (Wasserbau, Seew.): auf dem Wasser… … Universal-Lexikon
Lühe (Dorf) — Lühe ist ein Dorf im Alten Land und gehört zur Einheitsgemeinde Jork. Die meisten Bewohner sind in der Landwirtschaft tätig. Inhaltsverzeichnis 1 Geographie 2 Geschichte 3 Verwechslung 4 … Deutsch Wikipedia
čistílen — lna o prid. (ȋ) namenjen za čiščenje: čistilna krema za obraz; čistilno sredstvo / čistilni stroj; urediti čistilne naprave za tovarniške odplake ◊ bot. čistilna krhlika trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi, Rhamnus… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladílen — lna o prid. (ȋ) s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kábelski — a o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na kabel: a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod b) vozički s kabelsko vleko c) kabelska dolžina ◊ elektr. kabelski boben boben za navijanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
verížen — žna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na veriga 1: verižni člen / verižni pasji ovratnik; verižna zapestnica 2. pri katerem vsak dogodek, pojav povzroči nov dogodek, pojav iste vrste: verižna eksplozija; verižno trčenje; verižno zvišanje cen / verižna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapéti — pnèm dov., zapél; nam. zapét in zapèt (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapeti gumb, zaponko / zapeti zadrgo // narediti, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapeti jermen, pas;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
